V torek se bo na Madžarskem začelo šesto uradno evropsko prvenstvo, v sredo zvečer v Budimpešti pa drugi nastop slovenske futsal reprezentance na evropskih prvenstvih. Zato je prav, da se spomnimo našega prvega prvenstva februarja 2003 v Italiji. Tja so se predhodniki Melinka, Drobniča, Pertiča, Pertovta in soigralcev uvrstili po bleščeči zmagi na kvalifikacijah od 5. do 8. novembra 2002 v nizozemskem Sittartu. Varovanci selektorja Darka Križmana so najprej nasuli pol ducata žog v grško mrežo. Trikrat je zadel Jože Gačnik, po enkrat pa Denis Ibrišimovič, Mile Simeunovič in Senudin Džafič. S polovico nižjo razliko so opravili z Armenci, gole pa so prispevali Mito Kos, ter znova Simeunovič in Džafič. O napredovanju med osmerico najboljših reprezentanc, kolikor jih je nastopalo na evropskih prvenstvih do letos, je odločalo srečanje z gostitelji. Slednji so imeli moči samo za en polčas, ko so povedli z 2:0. Nadaljevanje je bilo obarvano zeleno, saj so naši zabili (spet) šest zaporednih zadetkov. Po dvakrat sta bila uspešna Simeunovič in Džafič, po enkrat pa Džafič in Tomi Horvat. Srečanje si je ogledal tudi ambasador Republike Slovenije na Nizozemskem dr. Boris Frlec. Slovenci so vknjižili tri gladke zmage, osvojili vseh devet možnih točk in zbrali sijajno gol razliko 15:2. Po vrnitvi iz dežele tulipanov, kamor so potovali z avtobusom, jih je pričakal generalni sekretar NZS Dane Jošt, ki je tudi med samim turnirjem poklical na Nizozemsko po vsaki tekmi.
Naši so se pred odhodom na prvenstvo zbrali v Ankaranu, zadnji trening pa so opravili na Škofijah. Z Obale jih je naslednje jutro vodila pot do letališča v Benetkah, kjer so poleteli proti Napoliju. Na letalu je bil tudi Mito Kos, čeprav se boji letenja, toda želja po nastopu je bila močnejša. Delegacijo sta vodila takratna podpredsednik NZS Črtomir Špacapan in predsednik komisije za mali nogomet Zdravko Golob, v »odpravi« smo bili še Uroš Stanič, Gorazd Jakopič, Štefan Tivold in Stanko Damiš. Trenerja reprezentance sta bila Franci Ravnikar in Milko Verboten, fizioterapevt Branko Mihelič, ekonom pa Igor Benčič. Po namestitvi v luksuznem hotelu ob avtocesti izven Napolija, se je reprezentanca takoj odpravila na prvi trening, naslednji dan pa je že odigrala uvodno tekmo z gostitelji. Dvorana Palajacazzi v Aversi je bila polna bučnih italijanskih navijačev, ki jih je že po štirih minutah in pol utišal Senudin Džafič ter dosegel vodstvo in prvi slovenski gol v zgodovini velikih tekmovanj. »Azzuri« so kmalu izenačili in si pristreljali minimalno prednost, čeprav je naš vratar Marjan Dermastija branil sijajno, njegovi soigralci pa so skušali izenačiti. Izid je do konca srečanja ostal nespremenjen. V naši prvi peterki so bili poleg Dermastije Ibrišimovič, Gačnik, Simeunovič in Džafič, v nadaljevanju pa so zaigrali tudi Dejan Simič, Tomi Horvat, Denis Delamea (prejel je naš edini rumeni karton na tekmi), Valdi Lakoseljac, Mito Kos, Dejan Kraut in Danilo Kurnik, drugi vratar pa je bil Marko Pungartnik. Glavni sodnik je bil iz »eksotičnega« Cipra, drugi pa Belgijec. Italijani, kasnejši evropski prvaki, ki so v finalu ugnali Špance 1:0, so zabeležili prvo zmago na prvenstvu.
Drugi dve srečanji so naši odigrali v Caserti. Posebej dramatičen razplet je bil proti Rusom, tekmo je neposredno prenašal Eurosport in tako so si naše fante lahko ogledali tudi doma. Tomi Horvat je tik pred zadnjim piskom sirene sam stekel proti ruskemu golu, vendar se je zapletel in zapravil priložnost za prvo slovensko točko. Pred tem je zadel dvakrat, enkrat Džafič. Ne glede na dva poraza, so imeli naši pred zadnjim krogom še možnost napredovanja v polfinale. Čehi pa so izkoristili našo tvegano igro z vratarjem v polju ter odsotnost poškodovanega vratarja Dermastije in Džafiča, ki je bil zaradi predolgega jezika na klopi izključen na tekmi z Rusi. Naši so Švejkovim rojakom parirali več kot tri četrtine tekme, na koncu pa popustili. Kljub trem ničlam, je Slovenija zapustila prvenstvo s pomembno izkušnjo za naprej. Mito Kos se je vrnil v domovino z navijači(cama) po cesti, ostali z letalom.
Organizacija prvenstva je bila povprečna. Italijani si organizacije morda sploh niso zaslužili. Tudi dvorani nista bili nič posebnega. Razen na tekmah domače reprezentance in nemara v polfinalu in finalu, ko smo mi že odpotovali domov, so bile tribune na pol prazne. Organizatorji so imeli težave celo z žogami. Naš bivši mednarodni sodnik Štefan Tivold se je moral pred tekmo z Rusi »skregati«, da se je igralo s pravimi žogami. Obe dvorani sta bili oddaljeni od hotela eno uro vožnje z avtobusom. Nič kaj prijetno se ni bilo igralcem voziti na treninge in tekme dvakrat dnevno po eno uro v vsako smer. Ja, to so bile štiri ure dnevno. Edina svetla točka je bila hotelska namestitev. Precej bolje je bil organiziran vsak kvalifikacijski turnir, na katerem sem bil pred letom 2003. To je bilo dokajšnje razočaranje.
Črno piko bi lahko pritisnili tudi slovenskim medijem, saj razen Ekipe prvenstva nihče ni spremljal kot bi si zaslužili. K sreči so slovenski ljubitelji futsala prvenstvo (prenose ali posnetke) videli s pomočjo že omenjenega Eurosporta. Mimogrede, tudi letošnje šesto prvenstvo bodo lahko videli le na tem programu. Prvi ponedeljek po prvenstvu pa so na nacionalni televiziji v takratni tedenski športni oddaji Sedma steza v studiu gostili selektorja Križmana in našega najboljšega strelca na prvenstvu Horvata.
podrobna statistika naših tekem:
ITALIJA – SLOVENIJA 2:1 (2:1)
Aversa, 17.02.2003/ 21:00
Dvorana: Palajacazzi, 1.500 gledalcev
Sodnika:glavni sodnik Andreas DEMETTRIOU (Ciper), sodnik aistent Patrick WILLEMARCK (Belgija)
Delegat:Tomas GEA (Andora)
Strelci: 0:1 Džafić (4:38), 1:1 Vicentini (5:43), 2:1 Montovanelli (11:18)
Italija: Angelini, Franzoi, Montovanelli, Zaffiro, Bacaro;
Vicentini, Ippoliti, Foglia, Morgado, Rodrigo Rocha Bertoni, Moratelli, Ripesi
Selektor Alessandro Nuccorini
SLO.: Dermastija, Ibrišimović, Gačnik, Simeunović, Džafić;
Horvat, Delamea, Simić, Kraut, Kos, Lakoseljac, Pungartnik
Selektor Darko Križman
akumulirani prekrški: I. polčas 5:2, II. polčas 4:4
rumeni karton: Delamea (26.)
RUSIJA – SLOVENIJA 4:3 (1:0)
Caserta, 18.02.2003/ 18:00
Dvorana: Palamaggio, 500 gledalcev
Sodnika: glavni sodnik Fernandes CARDOSO (Portugalska), asistent Karoly TOROK (Madžarska)
Delegat: Tomas GEA (Andora)
Strelci: 1:0 Nikolajev (14:04), 2:0 Gorin (26:30), 3:0 Maličev (29:15), 3:1 Džafić (31:35),
3:2 Horvat (32:53), 4:2 Grigorijev (37:17), 4:3 Horvat (39:09)
Rusija: Garagulija, Grigorijev, Gorin, Ivanov, Nikolajev;
Kamadijev, Šajakmetov, Moskalenko, Maličev, Ionov, Stroganov, Zujev
Selektor Jevgenij Lovčev
SLO.: Dermastija, Ibrišimović, Gačnik, Simeunović, Džafić;
Horvat, Simić, Kurnik, Kraut, Lakoseljac, Guček, Pungartnik
Selektor Darko Križman
akumulirani prekrški: I. polčas 2:2, II. polčas 4:2
rumena kartona: Džafić (9.), Simić (19.)
rdeči karton: Džafić (36.) – kot drugi rumeni karton
SLOVENIJA – ČEŠKA 3:8 (1:3)
Caserta, 20.02.2003/ 21:00
Dvorana: Palamaggio, 300 gledalcev
Sodnika: glavni sodnik FILPPU (Finska), sodnik asistent Fernandes CARDOSO (Portugalska)
Delegat: Tomas GEA (Andora)
Strelci: 0:1 Dlouhy (6:14), 0:2 Sluka (7:09), 1:2 Horvat (10:25), 1:3 Blažej (15:58), 1:4 Dlouhy (27:36), 1:5 Musial (29:28), 2:5 Lakoseljac (30:17), 3:5 Horvat (32:05), 3:6 Roman Mareš (36:09), 3:7 Roman Mareš (36:35), 3:8 Sluka (37:05)
Češka: Klima, Michal Mareš, Horaček, Dlouhy, Roman Mareš;
Blažej, Levčik, Sluka, Maly, Musial, Brož, Krayzel
Selektor Michal Striž
SLO.: Pungartnik, Guček, Gačnik, Simić, Lakoseljac;
Horvat, Delamea, Ibrišimović, Kurnik, Simeunović, Kos, Dermastija
Selektor Darko Križman
akumulirani prekrški: I. polčas 2:3, II. polčas 4:4
rumena kartona: Horaček (15.) ; Simić (27.)
Tekst: Stane Damiš
Foto: Fotomontaža iz knjige 25 let malega nogometa v Sloveniji (1984-2009)