Za slovenskim reprezentantom Slavišo Goranovičem je zanimivo leto 2009. Z Gorico se je dokopal do naslova pokalnega prvaka Select, se z reprezentanco uvrstil na evropsko prvenstvo, hkrati pa v Novi Gorici odprl tudi frizerski salon. Povrh vsega pa je na uradni spletni strani Futsal.si tudi pisec bloga. Tema tokratnega pogovora pa evropsko prvenstvo, ki se začenja 19.1. v madžarski prestolnici Budimpešti in v Debrecenu.
Trenerski trojec Andrej Dobovičnik – Milko Verboten – Vojko Majcen je pripravil zahteven decembrski program.
»Igralci smo se trudili po najboljših močeh. Sam sem bil prisoten že na prejšnjih kvalifikacijah, ko smo se borili za Euro 2007. Takrat smo vadili pod taktirko Mira Kocuvana, zato sem vedel, da bo tudi tokrat naporno. Če želimo biti dobro pripravljeni, potem je treba iti skozi to. V treh dneh bomo igrali dve tekmi, fizična pripravljenost bo poleg psihične precej pomemben faktor!«
V Budimpešti pa proti Rusom in Srbom.
»Z Rusi sem igral na dveh, treh tekmah, a so precej spremenili zasedbo. Predvsem glede brazilskih igralcev. Prvič sem se sam pomeril z njimi na turnirju v Španiji, kjer smo izgubili z enim zadetkom razlike, proti njim pa smo igrali tudi lanske kvalifikacije, kjer smo dosegli ugoden rezultat. Sami smo dosegli dva avtogola.«
Proti Srbiji bo lažje z navijači.
»Budimpešta je precej blizu, odzivi v Sloveniji so dobri, saj prenekateri razmišljajo, da bi si ogledali obe srečanji. Tekma proti Srbiji bo ključna. Mi smo prepričani v drugi krog. Nismo se zadovoljili le z uvrstitvijo in sodelovanjem. Veseli tudi podpora Nogometne zveze Slovenije, saj nas je na dveh tekmah obiskal tudi predsednik NZS-ja Ivan Simič. Vidi se, da NZS-ju ni vseeno za futsal.«
Kako vaši domači gledajo na vašo športno pot?
»Nikoli si nisem predstavljal, da bom kdaj igral na tako visokem nivoju. Podporo sem imel, a ne v takem obsegu kot nekateri. Pozno sem začel z igranjem. Spomnim se tekem, a ni bilo tako blazne podpore, kot je npr. nošenje torb in podobno, ali pa da bi imel večino družine na tribuno. A so se zadeve spremenile. Trudimo in razvijamo se iz leta v leto. Da smo boljši ljudje in boljše osebe. Sam sem po izkušnji v Litiji in igranju v ligi prvakov ter dogodku v Belgiji skušal delati na tem, da pustim pečat, da opozorim svoje najbližje. Menim, da trud ni bil za manj. Dogodki v zadnjih treh, štirih letih ter igranje za reprezentanco so darilo in potrditev, da sem postal boljši človek. To bom prenesel na bližnje, sorodnike in otroke.«
Kakšne želje pa premorete za leto 2010?
»Živim blizu Italije, kjer vsi čakajo šestico, kar je enako naši sedmici na lotu. A to je bolj za šalo kot zares. Želim si zdravja, sreče in miru, ter dobrega počutja, pametnih odločitev in čim manj življenjskih napak. Z dobrim delom se zadeve poplačajo, finance pa bodo tudi prišle.«