Danijel Pantić (1987) se je kot zadnji pridružil slovenski reprezentanci, kjer je zamenjal poškodovanega Gašperja Vrhovca, s katerim je družno nosil dres že v selekciji U21.
»Občutki so dobri. Vesel sem, ker sem poklican v ekipo. Upam, da bom kaj igral. A tudi če ne bom, bom navijal za svoje fante, da gremo v drugi krog.«
V Budimpešti ste že od nedelje. Dovolj dolgo, da strnete svoje vtise.
»Podlaga v dvorani je zelo dobra, žoga je hitra.Dvorana aje izjemna, vzdušje bo pravo.«
Kaj pa ostala logistika?
»Sobe so udobne, hrana je dobra. Vse skupaj precej boljše kot na prvenstvu mladih reprezentanc v Rusiji leta 2008.«
V hotelu bivate s tekmeci. Rusi in Srbi.
»Srečali smo se, takrat pa je slišati le živjo, živjo. Srbski igralci pa poznajo Igorja Osredkarja, ki je proti njim igral na raznih turnirjih.«
Kako proti prvemu nasprotniku?
»Rusija je velika reprezentanca z dobrimi igralci. Lahko jih presenetimo.«
Verjetno bo lažje proti Srbiji s pomočjo navijačev.
»Več kot jih bo, boljše bo vzdušje. Tudi moji prijatelji pridejo, na tem mestu jih posebej pozdravljam.«
Kako pa vaši domači spremljajo vašo športno pot?
»Zadovoljni in veseli so, ker igram za reprezentanco. Podpirajo me pri vseh mojih dejanjih.«
Dejavni ste na dveh projektih; služba in igranje futsala.
»Res je naporno. V službi imajo posluh za mojo športno pot, vesel sem, da je temu tako.«
Za konec je Danijel, ima dva nastopa na uradnih tekmah članske reprezentance, dejal, da si v letu 2010 želi le in smao zdravja.